sobota 23.02.2008, 08:38

V soboto, 23. februarja, je Slovenijo pretresla vest, da je po dolgotrajni bolezni umrl dolgoletni predsednik vlade in nekdanji predsednik Republike Slovenije

Janez Drnovšek

France Prešeren...8 Februar-Svečan ...Slovenski Kulturni Praznik

Slovenci 8. Svečana obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Pred natanko 158 leti je na ta dan preminul France Prešeren, pesnik in jurist. Nedvomno velja za enega največjih Slovencev, ki je ustvarjal poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike. Po izobrazbi pravnik, po srcu poet, je skozi čustveno viharno življenje brodil s pesnenjem, ki je rodilo njegov nesmrtni Sonetni venec, Krst pri Savici, med drugim pa tudi današnjo himno Republike Slovenije

France Prešeren, slovenski pesnik in pravnik, * 3. december 1800, Vrba na Gorenjskem, † 8. februar 1849, Kranj.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije.

Prešeren se je rodil v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je za časa svojega kratkega življenja pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec (1834) in druge ljubezenske pesmi, je bila poleg te polna raznovrstnih preizkušenj. Drug za drugim so mu umirali prijatelji, kot pesnik pa za življenja ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil. V zadnjih letih je vedno bolj zapadal malodušju, pijači in bolezni, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije...če želite kaj več ....

http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren

Zbrana Dela:

 http://sl.wikisource.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren

Prešernova spletna stran posvečena Francetu Prešernu v Slovenskem Jeziku :

 http://www.preseren.net/slo/default.asp

France Prešeren je mit, in mite je treba jemati z rezervo. Pri tem sploh nimamo v mislih literarne vrednosti in

pomena njegovih del, oboje je nesporno in morda včasih celo premalo vrednoteno, marveč izključno (pre)pogoste poskuse olepševanja Prešernovega življenja. Pravzaprav olepševalcev Prešernove podobe niti ni težko razumeti. Njegova poezija, čista, suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem. Ta težko razumljivi prepad je nam, redoljubnim in povečini ubogljivim Slovencem, no, predvsem generacijam pred nami, povzročal tolikšno nelagodje, da s(m)o se raje zadovoljili z mitom o Prešernovi neizmerni dobroti, mehkobi, romantični zasanjanosti, svobodomiselnosti in nepodkupljivi načelnosti, če o telesni privlačnosti - valoviti črni lasje, sive oči, mehka usta, odločna hoja ... - niti ne govorimo. Nekakšen super Prešeren torej.

    Pa ni bilo čisto tako; podatkovna zbirka o dejanskem pesnikovem življenju je razmeroma skromna in nezanesljiva; eden pomembnejših virov so, recimo, spomini pesnikove hčere Ernestine, ki ji je bilo, ko je Prešeren umrl, komaj dobrih šest let. Ali pa spomini pesnikove najmlajše sestre Lenke, ki se je rodila leta 1811, ko je France že živel pri stricu na Kopanju in se pripravljal na vpis na normalko v Ribnici, domov v Vrbo pa je prihajal le med počitnicami, pa še to ne prav pogosto. Tudi o pesnikovi zunanji podobi ne moremo objektivno soditi; ne obstaja niti en zanesljiv portret Franceta Prešerna. Številne upodobitve so nastale na osnovi opisov in pričevanj sodobnikov. In vendar je virov dovolj, da lahko ugotovimo, da naš največji pesnik nikakor ni bil takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani opisi literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej nasprotno. Pa saj to sploh ni pomembno: ni pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov spomin. Če pa bomo kdaj v njegovem imenu izpraznili kakšno kupico, France zanesljivo ne bo imel nič proti. Na zdravje!


    Boštjan Lajovic

PRISLUHNITE PREŠERNU  v slovenskem jeziku ...

http://www.preseren.net/slo/3-2_recitacije.asp

France Prešeren, also known in the Germanized version as Franz Prescheren (December 3, 1800 - February 8, 1849) was a Slovenian Romantic poet. He is considered the Slovenian national poet.

Born December 3, 1800(1800-12-03)
Vrba, Duchy of Carniola, Habsburg Monarchy (now in Slovenia)

Died February 8, 1849 Kranj, Kingdom of Illyria, Austrian Empire (now in Slovenia)

Occupation Poet Literary movement

Romanticism Influences Petrarch, Goethe, Schiller, Adam Mickiewicz, Valentin Vodnik

Influenced Dragotin Kette, Josip Murn, Alojz Gradnik, Edvard Kocbek, Dominik Smole

He died on February 8, 1849 in Kranj, Slovenia. The 8th of February is now called Prešeren Day and is the Slovenian Cultural Holiday. Prešeren formerly appeared on the Slovenian 1000 tolar banknote, and his image is on the two-euro coin minten in Slovenia. Prešeren Square in Ljubljana contains a statue of the poet which forever gazes on a bas-relief of Julija high on the wall of a building across the square.

The seventh stanza of Prešeren's poem Zdravljica (A Toast) has been the Slovenian national anthem since 1991. His poems were translated into several languages.

Prešeren net.web page dedicated to Prešeren in Slovenenian  English and German language ....

Link in English language :

http://www.preseren.net/ang/default.asp

Link in German language

 http://www.preseren.net/nem/default.asp 

France Prešeren is a legend, and legends have to be approached with caution. We do not doubt the literary value and importance of his work, both are indisputable and sometimes even underestimated. We are referring exclusively to the (too) frequent attempts to 'embellish' Prešeren's life. It is not difficult to see why this is done. His poetry - clear, independent and undoubtedly eternal - is in marked contrast with his rather sad and, above all, very unhappy life. This incomprehensible chasm produced such an uneasy feeling among the orderly and on the whole very obedient Slovenes, at least in previous generations, that we (they) preferred not to question the myth of Prešeren's endless goodness of heart, gentle nature, romantic dreaminess, free thinking and incorruptible principles, not to mention his physical attractiveness - the wavy black hair, the grey eyes, the gentle mouth, the decisive walk. In short, a kind of Super Prešeren.

    But the truth is not quite like that; the data we have on the poet's life are relatively modest and unreliable; one of the most important sources is, for example, the memoirs of Prešeren's daughter Ernestina, who was barely six years old when he died. Or those of his youngest sister Lenka, who was born in 1811, when France was already living with their uncle in Kopanje, preparing to enrol at the elementary school in Ribnica, and returning home to Vrba only during holidays and even then infrequently. Equally, we cannot objectively judge his appearance; there is no single reliable portrait of France Prešeren. A number of likenesses have been created on the basis of descriptions and testimonies from his contemporaries. And yet, there are enough sources for us to establish that our greatest poet was certainly not as he used to be described in the school text books and in the embellished descriptions of the literary historians. Prešeren was far from an exemplary figure, quite the opposite. But that does not matter: it is not important what Prešeren is not, but what he is. And here, there is no doubt: Prešeren is the greatest Slovene poet. Recognising this is the greatest service we can do his memory. And if we were to drain a glass on his behalf, France certainly would not mind. Your very good health!

by    Boštjan Lajovic

Listen to PREŠEREN in English language

http://www.preseren.net/ang/3-2_recitacije.asp

Listen to PREŠEREN in German  language

http://www.preseren.net/nem/3-2_recitacije.asp

Vlado Kreslin - O, Vrba

lyrics ...poem by France Prešeren .... O, Vrba

  O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!

Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;

mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval - svet' Marka.

O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!

Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;

mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval - svet' Marka.

ISKRENE ŽELJE ..VESEL PRAZNIK ...BEST WISHES...ciao...